Energetska dilema Evrope: “Ne ponovimo napake iz leta 2022”

Dva meseca po ameriško-izraelskem napadu na Iran konfliktu na Bližnjem vzhodu ni videti konca. S tem pa tudi ne kaosu v Hormuški ožini, ki omejuje globalne energetske tokove. Tudi če bi se ta ključna pomorska pot zdaj v celoti odprla, bodo motnje, ki so nastale v zadnjih v dveh mesecih, dolgotrajno vplivale na cene energentov v Aziji in tudi v Evropi. Zmanjšana ponudba pomeni višje cene.

To Bruselj postavlja pred veliko energetsko dilemo: kako na eni strani pomagati potrošnikom in gospodarstvu, ki jih bremenijo vse dražja fosilna goriva, ključna za vsakdanje življenje, na drugi strani pa ohraniti spodbude za zeleni prehod.

Eden od ukrepov, ki so ga vlade uporabljale v preteklosti – in ki ga nekatere preigravajo tudi zdaj –, je omejitev cen oziroma tako imenovana kapica. To pomeni, da država omeji ceno in pokrije del povišanja malo prodajnih cen.

Spomnimo, da je pri nas vlada Janeza Janše hitro po začetku vojne v Ukrajini spomladi leta 2022 začasno omejila cene goriv. Vlada Roberta Goloba pa je pol leta po začetku vojne v Ukrajini, ko so se podražitve z borz začele prelivati v maloprodajne cene, podobno naredila s cenami elektrike, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja.

A ti ukrepi so dragi, poleg tega ne prispevajo k zmanjšanju povpraševanja v času, ko bi morali ljudje porabljati čim manj energije, ter zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, zdaj opozarjajo v Bruslju.

Kaj predlaga Bruselj

Evropska komisija je tako članicam predlagala, naj se tokrat vzdržijo tovrstnih ukrepov.

“Komisija z novim energetskim paketom ne predlaga povratka k širokim, neselektivnim subvencijam, kot so se izvajale v času epidemije koronavirusa ali energetske krize v letu 2022,” pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer.

“Poudarja se pristop, da morajo biti morebitni ukrepi časovno omejeni, čim manj tržno izkrivljajoči in fiskalno vzdržni. Prednost naj ima varčevanje z energijo, ciljna dohodkovna pomoč in prilagoditve davkov oziroma dajatev na elektriko, medtem ko splošni posegi v cene plina ali naftnih derivatov niso priporočeni.”

Odhajajoča vlada Roberta Goloba je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu znižala trošarine na gorivo in začasno zamrznila okoljsko dajatev, drugih ukrepov pa trenutno na ministrstvu, kot pravijo, ne pripravljajo.

Več sto milijard za neučinkovite pomoči

Na potrebo po ciljanih ukrepih je von der Leyen opozorila v govoru prejšnji teden v Bruslju. Ukrepi pomoči bi morali biti namenjeni le za ranljiva gospodinjstva in industrijske panoge, je dejala, saj se le tako lahko izognemo povečanju povpraševanja po plinu in nafti.

“Med zadnjo krizo je bila le četrtina nujne pomoči namenjena ranljivim gospodinjstvom in podjetjem. Več kot 350 milijard evrov je bilo porabljenih za neciljne ukrepe. To je imelo ogromen vpliv na finance držav članic in je spodkopalo tudi ukrepe za zaščito tistih, ki jo najbolj potrebujejo,” je opozorila predsednica Evropske komisije in pozvala: “Ne ponovimo iste napake in svojo podporo usmerimo tja, kjer je najpomembnejša.”

Prepočasi na elektriko

Visoke cene fosilnih goriv na eni strani pomenijo povečano stroškovno breme za ljudi in gospodarstvo, na drugi strani pa spodbujajo k razmisleku o bolj zelenih alternativah. Bruselj je tako pred dilemo, kako zaščititi gospodinjstva in gospodarstvo pred cenovnimi šoki, ne da bi hkrati zavrli zeleni prehod.

Kot je dejala Von der Leyen, elektrika še vedno predstavlja manj kot četrtino evropske končne porabe energije. “To je veliko manj kot v ZDA ali na Kitajskem in to se mora in se bo spremenilo. Celina, kot je naša – z omejenimi viri fosilnih goriv – bi morala biti vodilna na svetu pri elektrifikaciji,” meni predsednica Evropske komisije.

Ta namerava zeleni prehod spodbuditi z izdatnim subvencioniranjem. Do poletja napoveduje akcijski načrt za elektrifikacijo. “V trenutnem evropskem proračunu smo za energijo namenili skoraj 300 milijard evrov, na voljo pa je še 95 milijard evrov. Izkoristimo ta sredstva za prehod na elektriko – ne le v prometu, temveč tudi v industriji in ogrevanju. To ni le vprašanje cenovne dostopnosti in konkurenčnosti, temveč tudi gospodarske varnosti. Ko govorimo o evropski neodvisnosti, je torej zdaj pravi trenutek za elektrifikacijo Evrope,” poziva von der Leyen.

Preveč obdavčena elektrika – tudi pri nas?

Pomemben dejavnik pri odločitvi prebivalcev in podjetij za prehod na elektriko je poleg višine začetne naložbe, ki jo Evropa pogosto znižuje s subvencijami, seveda cena samega energenta.

Von der Leyen je nedavno opozorila, da je elektrika v nekaterih državah članicah do petnajstkrat bolj obdavčena kot zemeljski plin, ter izpostavila cilj znižanja obdavčitve elektrike, odprave določenih prispevkov, ki bremenijo račune elektrike. Podala je oceno, da bi lahko z znižanjem dajatev položnice evropskih odjemalcev v povprečju znižali za 200 evrov.

Kot pravijo na ministrstvu za finance, pa se to ne nanaša na Slovenijo. Kot pravijo, je pri nas elektrika že zdaj obdavčena ugodneje kot fosilna goriva. “Trošarine na električno energijo so pri nas nižje od trošarin na zemeljski plin in fosilna goriva, stopnja DDV je enaka tako za elektriko kot za zemeljski plin, pri čemer energetsko intenzivnih podjetij (in drugih davčnih zavezancev) DDV ne obremenjuje kot strošek poslovanja, saj si ga povrnejo kot odbitek DDV,” so povedali za Forbes Slovenija.

Spodnji razrez kaže, da se je v zadnjih letih sama energija močno podražila, s tem pa se je zmanjšal delež davkov in dajatev v končni ceni, ki zdaj dosegajo okoli 45 odstotni delež zneska na položnici (leta 2019 okoli 64 odstotkov).

Dodali so, da je v preteklosti Evropska komisija izpostavljala zadržanost do davčnih ukrepov, predvsem nižanja stopnje DDV, za naslavljanje problematike končnih cen proizvodov. “Ukrep nižanja stopenj DDV je finančno zelo obremenjujoč za proračune držav članic in zaradi le omejenega prenosa v drobnoprodajne cene zelo slabo učinkovit. (…) Nižja stopnja DDV se lahko učinkovito prenese v drobnoprodajne cene električne energije zgolj ob hkratni regulaciji cen električne energije,” so nam še povedali na ministrstvu.